»Nigeri vun«

Fasado stavbe Mestne občine Maribor so pretekli teden štirje neznanci pografitirali z rasističnimi gesli »nigeri vun« in »smrt nigerom«, narisali so še simbol neonacizma – keltski križ – in na vhodna vrata občine velikansko svastiko. Dva je policija že prijela, bila naj bi člana Viol, navijaške skupine Nogometnega kluba Maribor, ki ima keltski križ tudi v uradnem znaku.

Vse kaže, da so nesprejemljivi pozivi k »odstranitvi temnopoltih« odziv na spor v nekem mariborskem lokalu, kjer je temnopolti moški po rodu iz Senegala zabodel drugega obiskovalca. Grafitarji so napad domnevnega »tujca« na Slovenca izkoristili podobno, kot so nasprotniki muslimanov izkoristili teroristični napad na pariški satirični tednik Charlie Hebdo – za legitimacijo svojih prepričanj. »Tudi mediji o tem sporu niso poročali kot o sporu dveh posameznikov, ampak so poročali, da je bil napadalec ’tujec’,« opozarja proučevalka nacionalizma, rasizma in ksenofobije z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt. »Kaj beseda ’tujec’ pomeni, ali je to nekdo, ki ni občan Maribora, ali je to Mariborčan, ki je pač temne polti, si lahko vsak misli svoje. Konotacija pa je jasna.«

Kaj je bil razlog za grafitarski izpad, lahko le ugibamo. »Ko ljudje nimajo perspektive, začnejo iskati grešne kozle za svoje težave,« raziskovalka odgovarja na vprašanje, ali in kako razpoloženje v Mariboru, ki velja za socialno opustošeno mesto, vpliva na razrast nestrpnosti. »A to je samo del zgodbe. Protiislamističnega gibanja Pegida, na primer, ne sestavljajo le brezposelni, revni, brezperspektivni posamezniki, ampak gre za prerez družbe. Pred temi sentimenti, da za svoj položaj iščemo krivce po etnični, verski, spolni ali seksualni pripadnosti, ni varen nihče.«

Če držijo podatki, da sta dva grafitarja člana navijaške skupine Viol, preseneča to, da velja nogomet za igro, kjer za rasizem ni prostora. Evropska nogometna zveza nacistične simbole na tribunah vestno sankcionira. Tudi Violam je lani že prepovedala ogled domače tekme. Nogometni klub Maribor pa je uspešen tudi zaradi temnopoltih igralcev in drugih tujcev v ekipi. »Ljubiteljem športa je najteže, saj so vedno znova potisnjeni v vlogo nestrpnežev. Nestrpen je samo del navijačev. Močna rasistična in neonacistična jedra, ki so del številnih navijaških skupin, rekrutirajo mlade fante, moške, ki iščejo skupinsko identiteto, pozitivno samopodobo, in jo v skupini podpornikov in somišljenikov dobijo,« pravi Veronika Bajt. A zakaj za skupno vrednoto izberejo nacionalizem, tudi rasizem? »V nacionalizmu se za vsakega kaj najde, mogoče ga je prilagoditi vsaki situaciji. Nekdo, ki se slabo počuti v svoji koži, se lahko počuti bolje, če se primerja z nekom, ki je drugačen: sovraštvo do Romov, Afričanov, muslimanov itd. je sovraštvo, ki temelji na prepričanju o večvrednosti, to prepričanje pa vzpostavlja pozitivno samopodobo. Seveda to potem zaviješ v lep celofan domoljubja oziroma nujnosti obrambe svojega naroda pred vdorom tujcev.« Kot še poudarja Veronika Bajt, dajejo »strelivo vedno novim nacionalističnim izpadom nacionalne države, ki imajo nacionalizem vgrajen v sistem«.

Občina je sovražne grafite ostro obsodila. Grafitarjem zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti grozi zaporna kazen do treh let.